Poiskali smo odgovore na nekatera pogosto zastavljena vprašanja, s katerimi se lastniki podjetij srečujete, ko se odločite za prodajo svojega podjetja. Pripravili smo seznam pogostih vprašanj s pravnega področja, ki jih prejemamo z vaše strani, pri odgovorih pa nam je pomagal odvetnik Slavko Štepec, ki ima s pravnim svetovanjem pri prodaji in nakupu podjetij večletne izkušnje, tako doma kot tudi v tujini.

Z gospodom Štepcem smo se pogovarjali o različnih oblikah prodaje podjetja, o tem ali je možno prodati tudi s.p., katere dokumente ponavadi kupec zahteva ob skrbnem pregledu, kako se zavarovati pred morebitno zlorabo informacij, ki jih potencialni kupec pridobi v postopku skrbnega pregleda, kakšne odgovornosti nosi prodajalec po prodaji podjetja in več.

Kakšne so osnovne oblike prodaje podjetja družbe z omejeno odgovornostjo?
Osnovni obliki prodaje podjetja družbe z omejeno odgovornostjo sta prodaja podjetja s prodajo poslovnega deležav družbi z omejeno odgovornostjo ali prodaja podjetja s prodajo vseh ali bistvenega dela sredstev družbe.

Bistvena prednost prodaje podjetja s prodajo poslovnega deleža v družbi je v tem, da ostane identiteta ciljne družbe nespremenjena, kar pomeni, da družba kljub prenosu poslovnega deleža na kupca ohrani vsa sredstva, pravice, obveznosti, ime, boniteto, reference, zaposlene in podobno. Ker ostane identiteta ciljne družbe nespremenjena, kupec z nakupom poslovnega deleža prevzame družbo v stanju, v kakršnem le ta je na dan prodaje, vključno z vsemi obveznostmi in to ne glede na to, ali so bile posamezne obveznosti v času prodaje poslovnega deleža kupcu ali prodajalcu znane ali ne.

Pri prodaji podjetja s prodajo vseh ali bistvenega dela sredstev družbe kupec v dogovoru s prodajalcem izbira sredstva, pravice, obveznosti in posle družbe, ki so predmet nakupa in prodaje. Vendar kupec sredstev ne postane pravni naslednik ciljnega podjetja oziroma družbe, ki je nosilec podjetja, zaradi česar mora za nadaljevanje dejavnosti pridobiti nova dovoljena in soglasja, če so za to potrebna in podobno. Prav tako je potrebno za prenos obveznosti družbe na kupca pridobiti predhodno soglasje upnikov družbe, za prenos poslov družbe pa soglasje drugih pogodbenih strank, kar pri prodaji podjetja s prodajo poslovnega deleža ni slučaj.

Poleg opisanih osnovnih oblik prodaje podjetja obstaja še cela vrsta kombinacij navedenih dveh osnovnih oblik prodaje, ki se oblikujejo od primera do primera v odvisnosti od narave ciljnega podjetja, poslovnih interesov kupca in prodajalca ter predvsem davčnih posledic posamezne izbrane oblike prodaje.

Ali lahko prodam tudi s.p. kot tak?
V skladu z 72. a členom Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) lahko podjetnik za časa svojega življenja proda ali kako drugače prenese podjetje na drugo fizično osebo, to je na podjetnika prevzemnika. S prenosom preidejo na podjetnika prevzemnika podjetje podjetnika ter pravice in obveznosti podjetnika v zvezi s podjetjem. Navedeno velja tudi za s.p.

Podjetnik in podjetnik prevzemnik morata skleniti pogodbo o prenosu podjetja  v obliki notarskega zapisa.

V pogodbi o prenosu podjetja morajo biti navedeni:
– izjava o prenosu podjetja,
– firma in sedež podjetnika,
– morebitno izrecno soglasje glede uporabe imena in priimka podjetnika v firmi podjetnika prevzemnika ter morebitno izrecno soglasje glede uporabe matične številke podjetnika,
– vrednost podjetja (premoženje ter pravice in obveznosti v zvezi s podjetjem) na dan obračuna prenosa podjetja z natančnim opisom podjetja, pri čemer se je mogoče sklicevati na listine, kot so letna bilanca stanja, vmesna bilanca stanja ali ustrezen računovodski izkaz, če je na podlagi njihove vsebine mogoče določiti vrednost podjetja, ki je predmet prenosa. Predložene listine na dan prijave za vpis prenosa v register ne smejo biti starejše od treh mesecev.

Z vpisom prenosa podjetja v Poslovni register Slovenije, podjetnik preneha opravljati dejavnost, podjetje podjetnika pa v skladu s pogodbo o prenosu podjetja preide na podjetnika prevzemnika, to je na kupca.

Če podjetnik prevzemnik ne izpolni obveznosti, ki so nastale podjetniku v zvezi s podjetjem pred vpisom prenosa podjetja v Poslovni register Slovenije, odgovarja zanje podjetnik z vsem svojim premoženjem.

Terjatve upnikov do podjetnika zastarajo v petih letih.

Katere dokumente bo kupec želel videti med skrbnim pregledom podjetja ?
V postopku prodaje podjetja kupec običajno izvrši skrbni pregled podjetja z namenom pridobitve verodostojnih podatkov o podjetju za sprejem poslovne odločitve glede nakupa podjetja, za oceno vrednosti ciljnega podjetja in za zavarovanje pred morebitnimi riziki za čas po prevzemu podjetja.

V ta namen želijo kupci pridobiti podatke in vpogledati v posamezne dokumente podjetja, ki se nanašajo predvsem na finančno, pravno, tehnično, tehnološko in poslovno stanje podjetja. Tovrstni dokumenti so predvsem bilance družbe in odvisnih družb ter drugi dokumenti, ki se nanašajo na finance in davke, statusnopravne zadeve, javnopravna razmerja, organizacijo podjetja, premoženje podjetja, pogodbena razmerja, sodne in druge pravne postopke, zaposlene, varstvo okolja in podobno.

Kako se zavarujem, da potencialni kupec ne bo zlorabil informacij, pridobljenih med skrbnim pregledom?
Tekom skrbnega pregleda kupec pridobi številne podatke o podjetju, ki je predmet prodaje. Za zavarovanje zaupnosti razkritih podatkov prodajalec zahteva od kupca, da z njim sklene pogodbo o varovanju tajnosti podatkov. Taka pogodba se običajno sklene že na samem začetku postopka prodaje podjetja, najkasneje pa pred začetkom skrbnega pregleda. S pogodbo o varovanju tajnosti podatkov se kupec praviloma obveže, da bo podatke, ki jih pridobi tekom skrbnega pregleda, uporabil izključno za namen priprave ponudbe za nakup podjetja ter da navedenih podatkov ne bo razkril drugim osebam ali jih uporabil pri svojem poslovanju.

Dodatno k sklepanju pogodbe o varovanju tajnosti podatkov mora prodajalec ves čas postopka skrbeti za ustrezen nadzor nad obsegom in vrsto podatkov, ki jih razkrije ponudnikom, ki izvajajo skrbni pregled. Obseg podatkov, ki jih razkrije ponudnikom je odvisen od faze postopka prodaje. Tako lahko prodajalec razkritje določenih podatkov, ki so zelo pomembni za njegovo poslovanje in katerih razkritje konkurentom bi lahko pomenilo negativen vpliv na bodoče poslovanje podjetja, zadrži do končne izbire najboljšega ponudnika oz. kupca ter o tem tudi obvesti vse ponudnike.

Kakšna je razlika med pogodbo o prodaji podjetja in pismom o nameri?
Pogodba o prodaji podjetja je sporazum med kupcem in prodajalcem glede bistvenih sestavin prodaje podjetja kot so predmet prodaje, cena, rok in način plačila kupnine ter glede drugih medsebojnih pravic in obveznosti. Pogodba o prodaji podjetja je praviloma zavezujoča in veže pogodbene stranke k izpolnitvi v pogodbi prevzetih obveznosti.

Za razliko od pogodbe je pismo o nameri predpogodbeni dokument, ki običajno izraža sporazum udeleženih strank o doseženi stopnji soglasja glede posameznih vprašanj v zvezi s prodajo in nakupom podjetja ter s tem povezanimi postopki. Kupec in prodajalec običajno podpišeta pismo o nameri tekom postopka prodaje, ko se uspeta sporazumeti vsaj o nekaterih bistvenih sestavinah prodaje (ne pa o vseh), kot je struktura transakcije, izhodišča za dogovor o ceni in podobno. Hkrati se v pismu o nameri dogovorita o nadaljnjih korakih v postopku prodaje kot so izvedba skrbnega pregleda podjetja, vrednotenje podjetja, priprava bilanc podjetja in podobno, vse z namenom, da se sporazumeta o vseh bistvenih sestavinah prodaje, kar je pogoj za sklenitev prodajne pogodbe.

Pismo o nameri običajno vsebuje klavzulo, da ni zavezujoče za podpisnice. Nezavezujoče pismo nameri praviloma ne pomeni pravno iztožljive obveznosti strank,  pomeni pa moralno obveznost, da se bodo stranke v nadaljevanju pogajanj ravnale v skladu z določili pisma o nameri.

Pismo o nameri ni zakonsko urejeno, njegovo sklepanje pa je kljub temu zelo razširjeno v poslovni praksi. Zaradi odsotnosti zakonske ureditve je potrebno vsako pismo nameri pravno presojati od primera do primera glede na njegovo vsebino.

Če pismo o nameri vsebuje vse bistvene elemente prodajne pogodbe ali predpogodbe, ima tak dokument pravno naravo zavezujoče prodajne pogodbe ali predpogodbe, ne glede na to, da je naslov dokumenta pismo o nameri. Zato je priporočljivo, da pred podpisom pisma o nameri le tega pregleda pravni svetovalec prodajalca z namenom, da še pravočasno pouči svojo stranko o pravni naravi pripravljenega dokumenta in pravni naravi iz njega izhajajočih pravic in obveznosti.

Ali sem se z dnem prenosa podjetja na novega lastnika dokončno razbremenil vseh odgovornosti v zvezi s poslovanjem podjetja?
Odgovor na to vprašanje je odvisen od tega, ali gre za prodajo podjetja podjetnika (s.p.) ali gre za prodajo podjetja družbe z omejeno odgovornostjo. Kot je splošno znano  podjetnik (s.p.) odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem, medtem ko družbeniki v družbi z omejeno odgovornostjo praviloma ne odgovarjajo za obveznosti družbe.

Zaradi osebne odgovornosti podjetnika je v 72.a členu Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) določeno, da podjetnik kljub prodaji podjetja odgovarja še naprej z vsem svojim premoženjem za obveznosti, ki so nastale pred vpisom prenosa podjetja v poslovni register Slovenije, če jih podjetnik prevzemnik (kupec) ne izpolni. Terjatve upnikov zastarajo v petih letih.

Pri prodaji podjetja s prodajo poslovnega deleža v družbi z omejeno odgovornostjo prodajalec poslovnega deleža ne odgovarja upnikom za obveznosti družbe, ki so nastale do dneva prodaje poslovnega deleža kupcu, saj že po zakonu ni odgovoren za obveznosti družbe.

Prodajalec poslovnega deleža v družbi z omejeno odgovornostjo odgovarja le kupcu poslovnega deleža za napake na predmetu prodaje v skladu s splošnimi pravili obligacijskega prava ter v skladu z jamstvi, ki so dogovorjena v prodajni pogodbi s kupcem.

Pogovarjal se je: Tomo Senekovič

Slavko Štepec se kot odvetnik že od leta 1992 ukvarja s pravnim svetovanjem pri prodaji in nakupu podjetij, skupnih vlaganjih ter korporacijskim in gospodarskim pravom. V svoji dosedanji praksi je svetoval številnim strankam pri prodaji ali nakupu podjetij doma in v tujini. Svojim strankam prav tako zagotavlja celovito pravno svetovanje na vseh področjih dela podjetnikov oz. gospodarskih družb – upravljanje gospodarskih družb, urejanje razmerij in reševanje sporov med družbeniki, statusna preoblikovanja, sklepanje gospodarskih pogodb, reševanje gospodarskih sporov in podobno. Za morebitna pravna vprašanja v zvezi s prodajo podjetja je gospod Štepec uporabnikom Borze posla na voljo preko epošte, pišete mu lahko na slavko.stepec@siol.net.