Vrednost podjetja

Vrednost podjetja se izračunava na različne načine, osnovno vodilo pri izbiri ustrezne metodologije pa je namen vrednotenja. V tem prispevku bomo predstavili osnovne koncepte vrednotenja manjših, zasebnih podjetij za namen tržne prodaje. Za osebni posvet na temo vrednotenja in prodaje vašega podjetja pa smo vam na voljo tudi svetovalci Borze posla, na posvet se lahko prijavite tukaj.

“Koliko je vredno moje podjetje?” je ponavadi eno izmed prvih vprašanj podjetnika, ko se le ta prične poigravati z mislijo o prodaji svojega podjetja ali posla. Vrednost podjetja lahko obravnavamo iz različnih zornih kotov. V nadaljevanju bomo podrobno pregledali osnovne koncepte vrednotenja malih podjetij, ki se pomembno razlikujejo od klasičnih metod vrednotenja, ponavadi bolj primernih za izračun vrednosti večjih družb.

Za začetek definirajmo pojem malega podjetja. Vsi poznamo, ali pa si lahko poiščemo, definicijo malega podjetja, kot ga določa Zakon o gospodarskih družbah. Mi pa se bomo definicije malega podjetja lotili malce bolj pragmatično. Malo podjetje bomo definirali kot podjetje, v katerem je lastnik hkrati tudi aktivno vpleten pri poslovanju.

Mi pa se bomo definicije lotili malce bolj pragmatično. Malo podjetje bomo definirali kot podjetje, v katerem je lastnik hkrati tudi aktivno vpleten pri poslovanju.

Za nas je torej pomembna vrednost podjetja za lastnika, ki je hkrati tudi manager, včasih tudi vodja prodaje, nabave, razvoja, po potrebi pa tudi hišnik in čistilka. Verjetno nisem daleč od resnice, če trdim, da po tej definiciji med mala podjetja spada večina podjetij z manj kot 20 zaposlenimi. Pogosto pa podobno velja tudi za zasebna podjetja s 50 in več zaposlenimi.

 

Osnovne metode ocenjevanja vrednosti podjetja

Vrednost podjetjaStrokovnjaki se pri ocenjevanju vrednosti podjetij poslužujejo različnih metod vrednotenja, ki jih v osnovi delimo na statične in dinamične metode vrednotenja.

Statične metode vrednotenja (metoda prilagojenih knjigovodskih vrednosti, metoda presežnih donosov) se osredotočajo predvsem na vrednost premoženja in so pogojno lahko uporabne le v primerih, ko ima podjetje v lasti pomemben delež opredmetenih sredstev, poslovanje pa je šibko. Dinamične metode vrednotenja (metoda diskontiranega denarnega toka, metoda kapitalizacije) pa na vrednost podjetja gledajo skozi njegovo zmožnost ustvarjanja donosov v prihodnosti.

Katera izmed metod je torej najbolj primerna za vrednotenje malega podjetja za namen tržne prodaje?

Če vrednotimo podjetje z eno izmed statitčnih metod, ocenjujemo zgolj vrednost premoženja podjetja, tako izračunana vrednost pa ne vključuje premije za utečene posle, zato statične metode ponavadi niso primerne za ocenjevanje vrednosti delujočih podjetij.

Med dinamičnimi metodami vrednotenja se najpogosteje uporablja metoda DCF, ki ocenjuje vrednost podjetja na podlagi bodočih donosov pod predpostavko, da obravnava zrelo podjetje, s konstantno in predvidljivo stopnjo rasti donosov, predvideva pa tudi ločeno lastniško in upravljalsko funkcijo v obravnavanem podjetju. Glede na to, da imajo mala podjetja redko omembe vredne donose iz poslovanja in da ima večina malih podjetij lastniško ter poslovodsko funkcijo združeno v eni osebi, je tudi DCF metoda za ocenjevanje vrednosti malih podjetij v večini primerov neprimerna.

Kaj to pomeni? Da podjetje, dokler ni dovolj veliko, da bi imelo ločeno lastniško in poslovodsko funkcijo, na trgu nima nikakršne vrednosti?

Naredimo korak nazaj in se vprašajmo zakaj bi nekdo sploh želel prevzeti utečeno podjetje? Odgovor je v večini primerov enak – da bo z njim zaslužil.

Naredimo korak nazaj in se vprašajmo zakaj bi nekdo sploh želel prevzeti utečeno podjetje? Odgovor je v večini primerov enak – da bo z njim zaslužil. Ker pa pri malih podjetjih, kjer je lastnik ponavadi tudi aktivno vpleten v poslovanje, dobiček ni edini vir zaslužka, je na vrednost malega podjetja potrebno gledati širše, malce bolj življensko.

Mala podjetja ponavadi lastnikom ne predstavljajo zgolj investicije in plemenitenje vloženih sredstev, v večini primerov podjetje lastniku zagotavlja redne mesečne dohodke in na ta način predstavlja tudi glavni vir zaslužka in več kot se v poslu skriva zaslužka, več je podjetje vredno.

 

Kako denarni tok vpliva na vrednost podjetja

V zahodnem svetu, predvsem v deželah z razvitim kapitalizmom, so se za vrednotenje malih podjetij, za namen tržne prodaje, uveljavile dinamične metode vrednotenja, ki temeljijo na kazalcu SDE (Sellers Discretionary Earnings). Podobno, kot kazalec EBITDA (Earnings Before Interest, Taxes, Depreciation and Amortization) predstavlja oceno denarnega toka iz poslovanja za investitorja, se SDE uporablja kot ocena zaslužka, ki je na voljo aktivnemu lastniku podjetja. S tem zaslužkom podjetnik financira svoj življenski slog in pokriva investicije. SDE torej poleg EBITDA vključuje tudi vse osebne koristi, bonitete in dodatke, ki jih podjetnik uživa tako v svoji lastniški, kot tudi managerski vlogi v svojem podjetju. (vir: https://www.divestopedia.com/)

…se SDE uporablja kot ocena zaslužka, ki je na voljo aktivnemu lastniku podjetja. S tem zaslužkom podjetnik financira svoj življenski slog, investira v nadaljni razvoj poslovanja in plačuje davke.

SDE izračunamo tako, da EBITDA povečamo za strošek plače in ostale diskrecijske stroške lastnika (bonitete, potovanja, reprezentanca,…) ter vse ostale stroške, ki niso nujno potrebni za poslovanje podjetja (sponzorstva, donacije, naročnine, članarine,…). Logika je preprosta – ocenjujemo koliko zaslužka bo novemu lastniku ostalo na voljo, po tem ko se bo sedanji lastnik umaknil iz podjetja.

 

Multiplikatorji pri vrednotenju podjetij

Zaslužek v obliki SDE je torej skupni imenovalec o katerem je govora, ko za pogajalsko mizo sedita kupec in prodajalec. Poleg omenjenega zaslužka pa si bo vsak kupec želel izračunati tudi v kolikšnem času se bo njegova investicija v posel povrnila. Govorimo torej o multiplikatorju. Primer: multiplikator 3 pomeni, da se investicija kupcu povrne v 3 letih. Pri prodaji malih podjetij se multiplikator SDE najpogosteje giblje med 1 in 3, odvisen pa je v prvi vrsti od panoge, kot tudi od mnogih drugih dejavnikov, ki jih podrobneje opisujem v nadaljevanju.

Na končno vrednost multiplikatorja lahko vpliva mnogo dejavnikov, ki so v večini povezani s tveganji, ki jih novi lastnik posla prevzema. Na vrednost multiplikatorja pa pomembno vplivata tudi potreba po aktivni vpletenosti lastnika in višina denarnega toka.

Na končno vrednost multiplikatorja lahko vpliva mnogo dejavnikov, ki so v večini povezani s tveganji, ki jih novi lastnik posla prevzema…

V nadaljevanju naštevam nekatere dejavnike, ki pozitivno vplivajo na vrednost multiplikatorja:

  • Dolgoletna tradicija in prepoznavnost na trgu (več kot 10 let)
  • Transparentna finančna poročila
  • Konsistentna rast poslovanja
  • Pomembna vrednost opredmetenih sredstev v strukturi prodaje
  • Ohranjenost opredmetenih sredstev
  • Nizka fluktuacija zaposlenih
  • Razpršenost dobaviteljev in kupcev
  • Sklenjene dolgoročne pogodbe z dobavitelji in kupci
  • Inovativni in ekskluzivni izdelki oziroma storitve
  • Očitne konkurenčne prednosti
  • Zaželjena lokacija in dobri najemni pogoji
  • Očitne priložnosti za rast in izboljšave pri poslovanju
  • Neizkoriščene kapacitete
  • Rastoča panoga
  • Visoke vstopne ovire
  • Panoga po kateri je močno povpraševanje (proizvodnja, distribucija, B2B storitve)
  • Možnost financiranja prevzema (s strani banke ali s strani prodajalca)
  • Kredibilen in razumljiv razlog za prodajo (upokojitev, selitev, bolezen,…)

Vrednost multiplikatorja pa je odvisna tudi od višine denarnega toka. Pri manjših poslih, kjer denarni tok komajda zadostuje za (samo)zaposlitev lastnika, se vrednost multiplikatorja SDE ponavadi giblje blizu 1. Za posle, ki generirajo 100.000 EUR ali več se multiplikator lahko giblje blizu 2, za posle, ki ustvarijo 500.000 EUR ali več pa multiplikator SDE lahko znaša tudi 3 in več. Ko se denarni tok za lastnika začne pribljiževati 1 mio EUR, pa je namesto SDE smiselno pričeti uporabljati EBITDA. Ker je vrednost EBITDA za isto podjetje ponavadi manjša, kot vrednost SDE, se tudi multiplikator temu ustrezno spremeni in znaša med 3 in 5, pa tudi več, ko EBITDA preseže vrednost 2 mio EUR. (vir: http://www.choicebizops.com/).

Potreba po aktivni vpletenosti lastnika prav tako pomembno vpliva na vrednost multiplikatorja. Manj lastnikove angažiranosti pomeni večji multiplikator in posledično večjo vrednost podjetja. Cilj vsakega podjetnika, ki razmišlja o prodaji svojega podjetja, bi moral biti vzpostavitev “samo-delujočega sistema”, popolna neodvisnost poslovanja od lastnika podjetja namreč odpre tudi možnosti prodaje povsem novi skupini kupcev – investitorjem.

 

Izračun vrednosti malega podjetja

Vrednost vašega podjetja oziroma izhodiščno ceno ob prodaji lahko torej določite tako, da denarni tok, ki je vam kot aktivnemu lastniku na voljo, pomnožite z ustreznim multiplikatorjem. S strokovnjakom za prodajo podjetij se posvetujte kaj vse na ta način izračunana cena vključuje in kakšne so davčne posledice tovrstnih transakcij.

 

Potrebujete pomoč pri ocenjevanju vrednosti vašega podjetja?

Kontaktirajte nas in skupaj se bomo pogovorili o tem ali je vaše podjetje možno prodati, koliko bi lahko znašala tržna vrednost, kdo vse bi lahko bili kupci in hkrati preverili možnosti medsebojnega sodelovanja pri prodaji vašega podjetja.