Začetek uspešne zgodbe podjetja Optiprint sega v leto 2008, ko je Blaž Zupan s kolegi in profesorjem na ekonomski fakulteti iskal cenejšo rešitev za takrat zelo drago barvno tiskanje. V sodelovanju s tujimi partnerji so razvili tehnologijo, ki je stroške barvnega tiskanja pocenila tudi za do 90 odstotkov.
Poleti 2009 so ustanovili podjetje Optiprint, posebnost njihovega podjetja pa je bila, da tiskalnikov niso prodajali, temveč so jih ponujali v najem. Poslovni model oddajanja tiskalnikov je bil na trgu odlično sprejet in podjetje je že v svojem petem letu poslovanja ustvarilo 977 tisoč evrov prihodkov in 241 tisoč evrov čistega dobička, rezultat ki se ga ne bi sramovalo večina slovenskih podjetnikov.
V letu 2015 se je rast podjetja nadaljevala, kljub temu pa se je Blaž odločil za prodajo svojega 70% deleža v podjetju. Z Blažem smo se pogovarjali kako je postopek prodaje podjetja potekal in kaj so bili pri tem največji izzivi…
Blaž, je bila ideja o tem, da boš nekoč podjetje prodal, prisotna že ob ustanovitvi?
Ne, začelo se je podobno kot pri ostalih mojih podjetniških projektih, šlo je za izziv, izhodna strategija takrat še ni bila na vidiku.
Zakaj potem odločitev o prodaji podjetja?
Po več izpeljanih podjetniških podvigih ugotavljam, da sem po duši serijski podjetnik, podjetniški projekti so mi zanimivi dokler so v nastajanju, ko podjetje pripeljem do točke, ko bi se moral postaviti v managersko funkcijo pa izgubim interes. Še en pomemben razlog, da sem se odločil za prodajo je, da se kot največji lastnik v pasivni vlogi nisem dobro počutil, moral bi se ukvarjati z razvojem strategije in odpiranjem novih trgov, vendar me ta del ni pritegnil. V nekem trenutku se mi je zazdelo da podjetje potrebuje novega lastnika, nekoga ko bo izkoristil potencial in se širil na tuje trge.
Padla je torej odločitev za prodajo podjetja, kakšen je bil prvi korak?
Najprej je bilo o odločitvi za prodajo potrebno obvestiti solastnike in ključne deležnike. Takoj zatem pa iskanje »brokerja« oziroma specializiranega posrednika, ki pomaga pri transakciji in iskanju kupcev.
Kje in na kakšen način si iskal potencialne kupce za podjetje?
Večinoma jih je iskal posrednik. Sicer pa tudi preko lastne socialne mreže, poznanstev, nekaj tudi preko skladov tveganega kapitala v Sloveniji in tujini.
Mnogi slovenski podjetniki menijo, da se kupec za njihovo podjetje skriva nekje v tujini – Rusiji, Nemčiji ali celo v ZDA, med slovenskimi podjetniki obstaja namreč mit, da so tujci pripravljeni za slovensko podjetje plačati mnogo več kot Slovenci. Kakšne so tvoje izkušnje s potencialnimi kupci iz tujine.
Tujce zanimajo večje zgodbe ali podjetja, ki poslujejo pretežno v tujini in podjetja, ki niso tako vpeta v lokalno okolje (npr. ki poslujejo izključno preko spleta).
Katere dele prodajnega postopka si vodil sam, kje si potreboval pomoč?
Večino razgovorov je vodil posrednik, zelo vpleten je bil tudi direktor podjetja, saj ima novi lastnik z njim pomemben poslovni odnos. Sam nisem vodil praktično ničesar, pri vsem sva sodelovala s posrednikom in na koncu tudi odvetnik, ki je sodeloval pri sestavi pogodbe.
Kateri del prodajnega procesa je najbolj zahteven in kako je to izgledalo v tvojem primeru?
Najbolj zahtevno in dolgotrajno je bilo iskanje kupca, trajalo je dobro leto preden smo prišli do prve resne ponudbe.
Kaj bi priporočal podjetnikom, ki razmišljajo o prodaji podjetja, naj se prodaje lotijo sami ali naj poiščejo pomoč?
Nujno naj poiščejo pomoč a naj bodo tudi sami aktivni pri prodaji, predvsem pri pripravi dokumentacije in iskanju potencialnih kupcev. Aktivno naj sodelujejo s posrednikom oz. svojim svetovalcem in mu pomagajo pri navezovanju kontaktov in iskanju primernih kupcev.
Marsikateri podjetnik o vrednosti svojega podjetja razmišlja skozi čas, sredstva in trud vložena v podjetje. Na kakšen način pa si ti kot lastnik ocenil vrednost svojega podjetja?
Vrednosti nisem ocenjeval, ocenil jo je kupec ko je zapisal znesek v ponudbi. Če ne dobiš kupca/ponudbe je podjetje itak brez vrednosti (ali karkoli drugega kar prodajaš). Imel sem le predstavo o znesku, ki sem ga želel dobiti.
Kateri dejavniki so po tvojem mnenju najbolj vplivali na ceno, po kateri je bilo podjetje na koncu prodano?
Možnosti za rast podjetja, priložnosti v tujini in donosnost.
Kako menjavo lastnika danes občutijo zaposleni?
Gotovo so spremembe, ker je novi večinski lastnik precej bolj aktiven od mene.
Mnogokrat se odgovornosti starega lastnika s primopredajo posla ne zaključijo. Za kaj vse in koliko časa ostajaš odgovoren tudi po prodaji podjetja?
Odgovornost ostaja več let in sicer za klasične zadeve kot so npr. da so vsi posredovani podatki pravilni, da podjetje ni v resnih pravnih sporih, da ni poslovalo nelegalno ipd. Operativnih odgovornosti nimam, ker jih tudi prej nisem imel.
Tvoje sporočilo vsem ki razmišljajo o prodaji svojega podjetja?
Da naj si najdejo dobrega svetovalca. Da naj sicer ciljajo visoko a naj ne sanjajo o številkah, ki so nerealne.
Blaž, podjetje si prodal, kaj sedaj?
V podjetju aktivno nisem bil vpleten, tako da je le precejšen del mojega premoženja zamenjal obliko iz deleža v podjetju v denar in terjatev. Kar se tiče mojega dela ostaja enako, delo na Ekonomski fakulteti in svetovalni projekti za naročnike.
Pogovarjal se je: Tomo Senekovič, idejni vodja in ustanovitelj BorzaPosla.si
